Pravica do prenosljivosti podatkov

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico, da prejme osebne podatke v zvezi z njim, ki jih je posredoval upravljavcu, v strukturirani, splošni uporabljani in strojno berljivi obliki, in pravico, da te podatke posreduje drugemu upravljavcu, ne da bi ga upravljavec, ki so mu bil osebni podatki zagotovljeni, pri tem oviral, kadar:

  • obdelava temelji na privolitvi ali na izpolnjevanju pogodbe in
  • se obdelava izvaja z avtomatiziranimi sredstvi.

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico, da se osebni podatki neposredno prenesejo od enega upravljavca k drugemu, kadar je to tehnično izvedljivo.

V Evropski uniji je ta pravica urejena s Splošno uredbo o varstvu podatkov (»GDPR«). V Sloveniji se GDPR uporablja neposredno, vendar pa je varstvo osebnih podatkov dodatno urejeno tudi z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (»ZVOP-2«).

Pravica do prenosljivosti podatkov je urejena v 20. členu GDPR.

Najprej si poglejmo opredelitve nekaj osnovnih izrazov na področju GDPR in varstva osebnih podatkov.

»Osebni podatki« so vsi podatki, ki pomenijo katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (na primer: ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator in podobno).

»Obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov, z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, shranjevanje, vpogled, posredovanje, omejevanje, izbris, uničenje in podobno.

»Upravljavec« pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki samo ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave.

»Obdelovalec« pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki obdeluje osebne podatke v imenu upravljavca.

Pravica do prenosljivosti ne posega v pravico do izbrisa.

Kdaj ne morete zahtevati prenosa?

  • prenosa ne morete zahtevati za podatke iz javno-pravnih evidenc;
  • prenosa ne morete zahtevati, če bi s tem negativno vplivali na pravice in svoboščine drugih.

Ta pravica ne vpliva negativno na pravice in svoboščine drugih.

Postopek uveljavljanja pravice do prenosljivosti podatkov:

Pravico do prenosljivosti lahko posameznik uveljavlja pri upravljavcu, za katerega meni, da obdeluje njegove osebne podatke, kateremu pošlje zahtevo za prenos osebnih podatkov. To pravico lahko posameznik uveljavlja kadarkoli. To lahko stori sam ali preko pooblaščenca.

Zahteva se vloži v pisni obliki. Informacijski pooblaščenec priporoča, da se zahteva pošlje priporočeno ali s povratnico, lahko pa tudi prek elektronske pošte. Ta mora vsebovati čim bolj podroben opis osebnih podatkov, ki jih želi prejeti.

Upravljavec mora na zahtevo odgovoriti brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve. Ta rok se lahko podaljša za dva meseca, če je to potrebno glede na kompleksnost in število zahtev. O tem, da se bo rok podaljšal, mora upravljavec obvestiti posameznika v roku enega meseca po prejemu zahteve.

Če upravljavec ne odgovori v določenem roku, nastopi molk.

Upravljavec o zahtevi odloči s pisnim obvestilom. V primeru, da upravljavec ugodi zahtevi ne izda odločbe, temveč naredi uradni zaznamek in posameznika seznani z odločitvijo. V primeru, da upravljavec molči ali če poda zavrnilni odgovor, je zoper njega možna pritožba pri Informacijskem pooblaščencu. Pritožbeni postopek poteka po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (»ZUP«).

Število zahtev ni omejeno, toda v primeru pretirano pogostih zahtev, se take zahteve lahko zavrne zgolj iz tega razloga ali pa vam upravljavec zaračuna razumno pristojbino.

Pritožbo zaradi zavrnitve zahteve je treba vložiti v 15 dneh od prejema pisnega odgovora upravljavca. Pritožba se vloži pri:

  • pri upravljavcu, če je ta državni organ, lokalna skupnost ali nosilec javnih pooblastil (ta jo je po tem dolžan odstopiti Informacijskemu pooblaščencu);
  • pri Informacijskem pooblaščencu, če upravljavec ni državni organ, lokalna skupnost ali nosilec javnih pooblastil.

Pritožba na podlagi molka upravljavca se lahko vloži kadarkoli po preteku roka za odgovor upravljavca. Pritožba se vloži pri Informacijskem pooblaščencu.