… in v katerih primerih mi tega ni treba storiti?
Pri prodaji izdelkov je potrebno zagotoviti, da bodo naši izdelki izpolnjevali določene standarde oz. zahteve. Zahteve, ki jih mora izpolnjevati prodaja posamičnih izdelkov lahko variirajo glede na tip izdelka; tako se npr. zahteve pri prodaji tehničnega blaga razlikujejo od prehranskega blaga, še zlasti določenih izdelkov kot so npr. prehranska dopolnila ipd.
V tem prispevku se bomo osredotočali na splošno zakonodajo, ki velja za prodajo izdelkov.
Kaj točno je potrebno zagotavljati?
V slovenskem pravu poznamo dva glavna tipa “garancij“, z katerimi prodajalci (oz. proizvajalci) jamčijo, da imajo njihovi izdelki določene lastnosti. Torej, ko prodajamo določeno blago, moramo zagotavljati, da ima to blago ustrezne lastnosti in brezhibno deluje za svoj namen. Bistvena lastnost teh zagotovil je, da kupcu zagotavljajo, da bo izdelek, ki so ga kupili, opravljal svojo nalogo.
V Sloveniji poznamo dva instituta, ki opravljata to nalogo in sicer garancijo in jamstvo za stvarne napake.
Kaj je garancija?
Garancija je opredeljena v 15.b členu Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju tudi ZVPot) in sicer kot: “vsaka obveznost, ki jo podjetje prevzame do potrošnika in s katero se zaveže, da potrošniku brezplačno popravi ali zamenja blago, vrne kupnino ali zagotovi drugo sredstvo, kadar blago ne deluje brezhibno ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali oglaševalskem sporočilu.“
Garancija, kot oblika jamstva, je obveznost, ki jo prevzame podjetje, pri čemer gre lahko za prodajalca ali proizvajalca izdelka. Kot smo že omenili gre za jamstvo, da je blago brezhibno in ima ustrezne lastnosti. Na tej točki je morda smiselno opozoriti tudi na dejstvo, da mora biti prodajalec (oz. proizvajalec) pri oglaševanju previden pri navajanju lastnosti izdelka, ki ga prodaja, saj “pretiravanje“ oz. navajanje neresničnih podatkov lahko sproži jamstvene zahtevke proti podjetju iz naslova garancije. Prav tako pa podjetje tvega tudi globo zaradi nepoštene poslovne prakse, kamor tržni inšpektorat uvršča zavajajoče oglaševanje.
Pri načrtovanju oglaševanja izdelkov, ki jih podjetje ponuja na trgu, tako velja dobro pretehtati kako bomo izdelek oglaševali in na kakšen način bomo predstavili lastnosti izdelka. V kolikor pri oglaševanju “pretiravamo“ s tem tvegamo, ne le zahtevke kupcev iz naslova garancije, saj izdelek ne bo imel oglaševanih lastnosti temveč tudi globe iz inšpekcijskih pregledov, saj je naša oglaševalska praksa lahko prepoznana kot nepoštena.
Kdaj lahko kupec proti podjetju uveljavlja garancijo?
Bistvo vsake garancije je torej v brezhibnem delovanju kupljenih izdelkov. Podlaga za uveljavljanje garancije je nedelovanje izdelka znotraj garancijskega roka.
Vsaka garancija je časovno omejena (garancijski rok) in se lahko uveljavlja zgolj znotraj tega roka. Garancijski rok je lahko določen s strani proizvajalca, prodajalca ali pa ga predpisuje zakon. Zakonsko je namreč predpisan minimalni garancijski rok dveh let za tehnične naprave, ki so ga dolžni spoštovati proizvajalci in prodajalci, ki delujejo znotraj EU.
Ali lahko podjetje omeji garancijske zahtevke?
Garancija kupcu po eni strani zagotavlja, da bodo njegovi izdelki delovali brezhibno in mu, v primeru, da določen izdelek tega ne izpolnjuje, omogočajo zahtevke (popravilo, menjava), ki mu omogočajo, da pridobi popravljen ali nov izdelek.
Na drugi strani pa tudi prodajalec (oz. proizvajalec) lahko postavi določene omejitve garancije in sicer tako da za svoj izdelek predpiše ustrezna navodila za uporabo, predpiše redno vzdrževanje izdelka ali celo prepove samostojna popravila. Katere ukrepe bo ponudnik garancije izbral, je odvisno od same narave izdelka. Nikakor pa takšne omejitve ne smejo pretirano omejiti uporabe izdelka, saj bi takšne omejitve predstavljale nepošteno poslovno prakso po Zakonu o varstvu potrošnikov.
Kaj lahko zahteva kupec na podlagi garancije?
Kupec ima na podlagi garancije različne zahtevke , vendar jih mora uveljavljati v predpisanem vrstnem redu in sicer: najprej mora zahtevati popravilo, v kolikor v ustreznem roku ne prejme popravljenega izdelka, ima pravico do zamenjave in šele, v kolikor tudi do zamenjave ne pride, ima pravico ima možnost kupec razdreti pogodbo ali zahtevati znižanje kupnine.
Na drugi strani pa je jamčevalni zahtevek za stvarne napake, katerega lastnosti si bomo pogledali spodaj.
Jamstvo za stvarne napake
Tako kot garancija, je tudi jamstvo za stvarne napake opredeljeno v ZVPot, ki od prodajalca zahteva, da jamči za določene lastnosti blaga.
Natančneje ZVPot opredeljuje stvarno napako na stvari, če:
1. stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet;
2. stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana;
3. stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane;
4. je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.
Kupec lahko zoper prodajalca uveljavlja jamstvo za stvarno napako, v primeru, da kupljen izdelek (“stvar“) nima lastnosti, ki so opredeljene zgoraj. Na prvi pogled sta tako garancija kot jamstvo za stvarne napake vsebinsko enaka, vendar se oba instituta razlikujeta. Če je garancija jamstvo za brezhibno delovanje izdelka v določenem obdobju pa je jamstvo za stvarne napake namenjeno notifikaciji in odpravi napak, ki se v času nakupa še niso pokazale (t.i. skrita napaka).
Kaj lahko kupec zahteva?
Tudi v primeru jamstva za stvarne napake ima kupec več možnih zahtevkov in sicer: popravilo, zamenjava, odstop od pogodbe ali znižanje kupnine, pri čemer pa je kupec tisti, ki izbira vrstni red zahtevka. V kolikor se kupec odloči za odstop od pogodbe, je prodajalec dolžan takšen zahtevek izvršiti, v kolikor gre za stvarno napako na kupljenem izdelku.
Kako lahko kupec uveljavlja zahtevke?
Kupec lahko zahtevek iz naslova jamstva za stvarne napake uveljavlja le proti prodajalcu (in ne tudi proti proizvajalcu, kot je to pri garanciji), zato je zelo pomembno, da se podjetja, ki prodajajo izdelke različnih proizvajalcev seznanijo z možnostjo zamenjave izdelkov in odprave napak še preden se lotijo takšne prodaje. Gre za pomemben aspekt pogodbe, na podlagi katere sodelujeta prodajalec in proizvajalec.
Pri uveljavljanju stvarne napake, je kupec časovno omejen in sicer je dolžan napako notificirati najkasneje v dveh mesecih, odkar se je napaka poakazala (ne pozabimo, da jamstvo za stvarne napake izhaja iz predpostavke, da je napaka obstajala že v času nakupa, vendar je takrat še ni bilo moč odkriti; tj. “skrita napaka“). V vsakem primeru se jamstvo za stvarne napake izteče v dveh letih od oprave nakupa. Gre za absolutni rok, po izteku katerega je prodajalec prost odgovornosti.
Kaj pa teh 14 dni?
Vračilo idelka v roku 14 dni pa je eden izmed najbolj znanih institutov s področja prava varstva potršnikov, ki velja zgolj za pogodbe sklenjene na daljavo, kamor sodi nakup v spletni trgovini pa tudi naročilo preko telefona.
V primeru, da kupec naroči blago v spletni trgovini mu zakonodaja omogoča 14-dnevni “cool off period“. Gre torej za obdobje, ki je kupcu na voljo, da naročeni izdelek pregleda in preizkusi njegovo ustreznost.
V kolikor kupec v omenjenem časovnem obdobju ugotovi, da mu izdelek ne ustreza, ga lahko vrne in zahteva vračilo kupnine. Glavna razlika med tem institutom in zgoraj opredeljeno garancijo in jamstvom za stvarne napake je torej v tem, da gre tukaj za vračilo brezhibnega izdelka, ki pa kupcu ne ustreza.
Kot že omenjeno je institut omejen na pogodbe, ki so sklenjene na daljavo in zamejen s 14 dnevnim rokom. Prav tako pa je kupec dolžan nositi stroške poštnine vračila ter zagotoviti brezhibnost izdelka ob vračilu.
Kupec je namreč upravičen izdelek preizkusiti, vendar takšen preizkus vključuje zgolj preizkus, ki je potreben, da kupec prepozna določene lastnosti izdelka. Opozoriti je tudi potrebno, da takšen odstop od pogodbe ni mogoč za vse vrste izdelka in ga lahko podjetniki v določenih primerih tudi izključite (kot je to npr. mogoče pri prodaji določenih digitalnih vsebin.
Garancija, jamstvo za stvarne napake, odstop od pogodbe…
Vsak od zgornjih instituov je namenjen varstvu potrošnika kot šibkejše stranke v pravnem poslu. Zavedati se je namreč potrebno, da je prodaja izdelkov po svoji naravi sklepanje prodajne pogodbe, zato je ključnega pomena, da dobro poznate te institute in jih tudi ustrezno omejite (znotraj meja, ki jih predvideva zakon).
Tako npr. lahko pride do situacije, kjer podjetje, ki tiska personalizirane izdelke ne izključi možnosti odstopa od pogodbe (čeprav to možnost ima), kar seveda pomeni, da so njihovi kupci upravičeni do vračila izdelkov po 14-dnevnem preizkusnem obdobju (cool off period). Pa vendar si je težko predstavljati, da bi podjetje, lahko (ponovno) prodalo izdelke s fotografijami posameznikov? Težko je verjeti, da bi si kdo želel posteljnino s fotografijo tujca ali pa blazino, na kateri je ovekovečen spomin tretjih?
Hitro ugotovimo, da lahko takšno podjetje zaide v težave, saj se jim blago vrača, nimajo pa možnosti, da bi zmanjšali škodo, saj gre takšno naročilo lahko samo še v odpis, samo blago pa žal pristane na uničenju.
Varstvo potrošnikov je široka veja prava, ki so jo podjetja, ki poslujejo B2c dolžna spoštovati in poznati do potankosti. Ravno od vašega poznavanja teh institutov in ustreznega urejanja uveljavljanja ter tudi omejevanja je odvisna tudi uspešnost poslovanja vaših podjetij.
Če vas razlike med garancijo, jamstvom in odstopom od pogodbe še begajo ali potrebujete pomoč pri konkretnem primeru, smo vam na voljo na: ana@consilium.si in na telefonski številki: 064/ 229 – 447, lahko pa nas kontaktirate tudi preko spletnih obrazcev, ki so dostopni na naši spletni strani: www.consilium.si.