Vprašajte Ano

… in kakšne možnosti imam, če me prehitijo plagiatorji?

Podjetja pri svojem poslovanju povečini uporabljajo različne prepoznavne znake, ki jim omogočajo, da se izpostavijo na trgu in označijo svoje izdelke ali storitve ter se na ta način razlikujejo od konkurence. Prepoznavni znaki lahko predstavljajo ime ali logotip podjetja, lahko pa so vezani na sam produkt (izdelek ali storitev). 

S prepoznavnimi znaki torej dosežemo, da se naši izdelki na trgu ločijo od konkurence. Kako pa zagotovimo, da ne bi naših prepoznavnih znakov uporabila ravno konkurenca?

Kaj je blagovna znamka?

Blagovna znamka predstavlja eno izmed pravic industrijske lastnine po zakonu o industrijski lastnini (v nadaljevanju tdi ZIL-1). Pogosto se za blagovne znamke tudi v Sloveniji uporablja izraz “trademark“.

Blagovna znamka je torej pravica imetnika, ki mu omogoča, da zaščiti določene znake ali kombinacijo znakov pred uporabo s strani tretjih oseb.

Poznamo različne vrste blagovne znamke in sicer:

a) besedne znamke; besedne znamke so “tekstovne“ in torej predstavljajo besedo ali besedno zvezo. Pogosto je kot blagovna znamka registrirano ime podjetja.

b) figurativne znamke; te znamke so prikazane grafično, največkrat pa gre za logotipe ali pa grefične znake, ki so povezani s produktom podjetja.  Figurativne znamke so lahko registrirane v barvni ali črno-beli tehniki.

c) tridimenzionalne znamke; so največkrat uporabljene kadar gre za zaščito izgleda embalaže.

d) Pozicijske znamke; predstavljajo znake, kjer je predvsem pomembna “pozicija“ prepoznavnega znaka na produktu (npr. Adidas-ove črte na supergah).

e) Ostale posebne vrste znamk; poznamo še znamke z vzorcem, holografske znamke, zvočne znamke in (na ravni EU) tudi znamke z gibanjem.

Kot je razvidno iz zgornjega seznama lahko kot blagovno znamko zaščitimo različne znake in sicer vse od “običajnega“ teksta pa do vzorca ali specifičnega zvoka. Ampak, zakaj bi se sploh odločili za zaščito in kako jo vzpostaviti?

Kako pridobimo blagovno znamko?

Omenili smo, da je blagovna znamka pravica, ki jo pridobi imetnik in sicer z registracijo blagovne znamke. Registracijo e potrebno orpaviti pri pristojnem uradu, pri čemer lahko blagovno znamko registriramo na treh ravneh: na nacionalni ravni (raven SLO ali druge države), na ravni Evropske Unije ali na svetovni ravni. Glede na to kje želimo vzpostaviti zaščito za izbrani prepoznavni znak, izberemo ustrezno raven.

Za vzpostavitev registracije blagovne znamke je potrebno podati vlogo pri pristojnem uradu za intelektualno lastnino. Če želimo registrirati blagovno znamko za produkt, ki ga prodajamo zgolj v Sloveniji, bomo za zaščito izbrali Slovenijo in prijavo vložili pri Uradu za intelektualno lastnino, ki je pristojen za registracije blagovnih znamk na ravni Slovenije. V kolikor pa produkt prodajamo na ravni EU pa je bolj smiselno prijavo vložiti na EU IPO (Urad Evropske Unije za intelektualno lastnino), medtem ko je za svetovno raven pristojen WIPO (World Intellectual Property Organization), pri čemer je potrebno dodati, da ta zaščita velja zgolj za države, ki so pristopile k t.i. Madridskemu protokolu, kar trenutno predstavlja 128 držav.

Preden se lotimo registracije je torej potreben razmislek na katerem trgu zaščito izbranega znaka sploh potrebujemo.

Kakšne pravice dobim z registracijo blagovne znamke?

Kot smo že omenili je blagovna znamka pravica, pri čemer gre dejansko za skupek upravičenj in sicer:

• pravica do uporabe
• pravica preprečiti uporabo tretjim osebam.

Poglejmo si obe pravici nekoliko podrobneje.

Pravica do uporabe

Z registracijo blagovne znamke pridobite izključno pravico do uporabe zaščitenega znaka. To pomeni, da lahko tak znak uporabljate zgolj vi, vendar ta ekskluzivnost velja zgolj za razrede, ki jih zajema registracija.

Vsaka registracija se namreč izvede po Nicejski klasifikaciji (mednarodna klasifikacija proizvodov in storitev). Gre torej za dokument v katerim so razvrščeni vsi produkti in storitve (ja, tudi to obstaja 🙂 ), ki jih podjetja lahko proizvajajo, prodajajo, nudijo ipd. Registracija blagovne znamke, ne da bi izbrali ustrezne razrede, ni mogoča. 

Vzemimo primer: podjetje, ki prodaja igrače za otroke, bo svoj logotip, ki ga uporablja za posebno linijo igrač, registriralo v razredu 28, kamor so razvrščene igrače, medtem ko (najverjetneje) ne bo imelo interesa, da svoj logotip zaščiti tudi v 12 razredu, ki je namenjeno vozilom.

Registrirana blagovna znamka torej omogoča zaščito znotraj razredov, ki jih imetnik izbere ob prijavi. Vsak imetnik ima torej ekskluzivno (izključno) pravico da registrirani znak uporablja znotraj prijavljenih razredov. Možno je torej, da podjetje uporablja enak znak vendar v drugih razredih, ki jih zaščita ne zajema, zato je smiselno pred registracijo blagovne znamke dobro razmisliti kateri razredi so tisti, kjer je zaščita smiselna.

Pravica preprečiti uporabo tretjim osebam

Poleg pravice do uporabe, ki je predstavljena zgoraj, vam registracija blagovne znamke omogoča tudi pravico, da tretjim osebam preprečite uporabo zaščitenega znaka (znotraj obsega zaščite).

Ta pravica omogoča zlasti prepoved:

• opremljanja blaga ali embalaže z zaščitenim znakom,
• ponujanja blaga, označenega z zaščitenim znakom,
• uvoza ali izvoza blaga z zaščitenim znakom,
• uporaba znaka v oglaševanju ali poslovni dokumentaciji,
• uporabe znaka kot trgovskega imena ali firme podjetja.

Poudariti je potrebno, da je pravica preprečiti uporabo, pravica, ki jo mora imetnik aktivno uveljavljati in, v primeru, da zazna kršitev, ukrepati tako da zaščiti svojo blagovno znamko.

Ali lahko zaščitim katerikoli znak?

Ne, blagovna znamka omogoča zaščito znakov, ki jih je mogoče grafično prikazati (tako npr. ne moremo zaščititi vonja ali okusa) in ki ima nek razlikovalni učinek.

Razlikovalni učinek pomeni, da ne moremo registrirati kar “kateregakoli znaka“ ampak znak, ki je vezan na naše podjetje. Pri blagovni znamki gre namreč za to, da ločimo naše produkte od produktov drugih udeležencev na trgu. Kot blagovne znamke tako ne moremo registrirati znakov, ki so preveč splošni ali opsini (tako je bila npr. zavrnjena zahteva srbskega podjetja, ki je želelo kot blagovno znamko za svojo ustekleničeno vodo registrirati kar besedo VODA. Zato pa imamo sedaj na policah steklenice z oznako VODAVODA 😉 ) ali pa znakov, ki izkazujejo zgolj vrsto, kakovost, količino, geografsko označbo, ipd. določenega produkta.

Gre za t.i. absolutne zavrnilne razloge, ki jih presoja pristojni urad, pri katerem smo vložili prijavo za registracijo blagovne znamke. Po našem ZIL-1 je teh razlogov kar 13, zato je potrebno dobro premisliti kakšen znak boste izbrali in kako ga boste registrirali.

Poleg absolutnih zavrnilinih razlogov pa poznamo še zavrnilne razloge za zavrnitev. Se spomnite, ko smo zgoraj omenili, da je potrebno aktivno varovati vašo blagovno znamko? No, zdaj boste izvedeli zakaj. 🙂

Znak se namreč ne more registrirati kot znamka, če je zoper prijavo vložen ugovor tretje osebe. Ugovor torej vloži tretja oseba, pri čemer pa mora navesti razloge za podajo ugovora in jih ustrezno utemeljiti tako da predloži dokazila. Tudi tukaj so razlogi (tokrat gre za t.i. relativne razloge) taksativno našteti v ZIL-1.

Torej, če ste v postopku prijave blagovne znamke, je potrebno prestati najprej test absolutnih razlogov za zavrnitev, nato pa še počakati na morebitne uveljavitve relativnih razlogov za zavrnitev.

V primeru, da takšnih ugovorov ni, je vaša znamka registrirana in zaščitena za obdobje 10ih let. Po preteku tega obdobja je potrebno registracijo podaljšati.

Kaj pa stroški?

Zaščita blagovne znamke je finančni zalogaj, saj je potrebno poravnati prijavno pristojbino, nato pa doplačati za vsak razred zaščite (pri čemer so v prijavni pristojbini vključeni trije razredi) in plačati še pristojbino za registracijo znamke.

Zaščita znamke na ravni SLO se prične pri 250,00 EUR, na ravni EU pa so zneski precej višji in se gibljejo okrog 800,00 EUR.

Trenutno pa je podjetjem na voljo vavčer za zaščito intelektualne lastnine, kjer lahko za registracijo blagovne znamke pridobite sofinanciranje.