Pravica do popravka ponuja možnost, da posameznik od upravljavca zahteva, da popravi netočne ali neažurne podatke v zvezi z njim in dopolni nepopolne osebne podatke. V Evropski uniji je ta pravica urejena s Splošno uredbo o varstvu podatkov (»GDPR«). V Sloveniji se GDPR uporablja neposredno, vendar pa je varstvo osebnih podatkov dodatno urejeno tudi z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (»ZVOP-2«).
Najprej si poglejmo opredelitve nekaj osnovnih izrazov na področju GDPR in varstva osebnih podatkov.
Osebni podatki so vsi podatki, ki pomenijo katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (na primer: ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator in podobno).
Obdelava pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov, z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, shranjevanje, vpogled, posredovanje, omejevanje, izbris, uničenje in podobno.
Upravljavec pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki samo ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave.
Obdelovalec pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki obdeluje osebne podatke v imenu upravljavca.
Pravica do popravka je urejena v 16. členu GDPR.
Pravica do popravka daje posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z njim. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima ob upoštevanju namenov obdelave, pravico do dopolnitve nepopolnih osebnih podatkov, vključno s predložitvijo dopolnilne izjave.
Posameznik ima pravico do popravka in pravico do “pozabe”, kadar hramba takih podatkov krši to uredbo ali pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za upravljavca.
Ta pravica se najpogosteje nanaša na pravilnost podatkov glede na objektivna merila (točen izpis imena, priimka, naslova, telefonske številke ali podobno) in ne na vsebinsko interpretacijo.
Postopek uveljavljanja pravice do popravka:
Pravico do popravka lahko posameznik uveljavlja pri upravljavcu, kateremu pošlje zahtevo za popravek osebnih podatkov. To pravico lahko posameznik uveljavlja kadarkoli. To lahko stori sam ali preko pooblaščenca.
Zahteva se vloži v pisni obliki. Informacijski pooblaščenec priporoča, da se zahteva pošlje priporočeno ali s povratnico, lahko pa tudi prek elektronske pošte. Ta mora vsebovati čim bolj podroben opis osebnih podatkov oziroma dokumentov, ki jih želite popraviti.
Upravljavec mora na zahtevo odgovoriti brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve. Ta rok se lahko podaljša za dva meseca, če je to potrebno glede na kompleksnost in število zahtev. O tem, da se bo rok podaljšal, mora upravljavec obvestiti posameznika v roku enega meseca po prejemu zahteve.
Če upravljavec ne odgovori v določenem roku, nastopi molk.
Upravljavec o zahtevi odloči s pisnim obvestilom. V primeru, da upravljavec ugodi zahtevi ne izda odločbe, temveč naredi uradni zaznamek in posameznika seznani z odločitvijo. V primeru, da upravljavec molči ali če poda zavrnilni odgovor, je zoper njega možna pritožba pri Informacijskem pooblaščencu. Pritožbeni postopek poteka po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (»ZUP«).
Pritožbo zaradi zavrnitve zahteve je treba vložiti v 15 dneh od prejema pisnega odgovora upravljavca. Pritožba se vloži pri:
- pri upravljavcu, če je ta državni organ, lokalna skupnost ali nosilec javnih pooblastil (ta jo je po tem dolžan odstopiti Informacijskemu pooblaščencu);
- pri Informacijskem pooblaščencu, če upravljavec ni državni organ, lokalna skupnost ali nosilec javnih pooblastil.
Pritožba na podlagi molka upravljavca se lahko vloži kadarkoli po preteku roka za odgovor upravljavca. Pritožba se vloži se pri Informacijskem pooblaščencu.