Povzetek:
Pravica do odklopa je namenjena zaščiti delavcev in njihovega nemotenega počitka izven delovnega časa. Gre za novo zakonsko obveznost delodajalca, da uredi ukrepe za uresničevanje pravice do odklopa v svojih internih aktih, saj v kolektivnih pogodbah te tematike še niso bile urejene, določbe pa že veljajo in lahko privedejo do plačila visokih glob, če delodajalec bodisi opusti obveznost urejanja ukrepov bodisi krši pravico do odklopa. V primeru spora mora delavec le zatrjevati kršitev pravice do odklopa, s tem pa na delodajalca pade breme dokazovanja, da do kršitve ni prišlo. Saj je ureditev zelo stroga do delodajalcev, je ključno, da je pravica do odklopa urejena jasno, pravilno in natančno s strani pravnih strokovnjakov.
___________________________________________________________________________
V sodobnem digitalnem svetu je delo postalo neločljivo povezano z elektronsko komunikacijo. Kljub številnim prednostim, ki jih prinaša tehnologija, nenehna povezanost lahko povzroči negativne učinke na zdravje in dobrobit delavcev. Pravica do odklopa, ki omogoča posameznikom, da se brez posledic odklopijo od službenih obveznosti izven delovnega časa, postaja vse bolj pomembna. V skladu z Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2021 s priporočili Komisiji o pravici do odklopa (2019/2181(INL)), je tudi Slovenija vključila pravico do odklopa med določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Kaj je pravica do odklopa?
Pravica do odklopa je koncept, ki posameznikom omogoča, da se brez negativnih posledic odklopijo od svojih digitalnih naprav in komunikacijskih omrežij, predvsem v kontekstu delovnega okolja. Ta pravica naj bi zaščitila delavce pred pretiranim delovnim bremenom, stresom in izgorelostjo, ki jih lahko povzroči nenehna dosegljivost.
Zakaj je pravica do odklopa pomembna?
- Zaščita duševnega zdravja: Stalna povezanost lahko vodi do povečanega stresa in anksioznosti. Možnost odklopa omogoča posameznikom, da se sprostijo in si psihično opomorejo.
- Izboljšanje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem: Pravica do odklopa pomaga ohraniti mejo med delovnim časom in prostim časom, kar je ključno za dobrobit posameznika.
- Preprečevanje izgorelosti: Neprekinjena dosegljivost lahko vodi do izgorelosti. Možnost odklopa zmanjšuje tveganje za izgorelost in dolgoročno povečuje produktivnost in zadovoljstvo delavca.
- Spoštovanje delovnopravnih predpisov: Pravica do odklopa je urejena kot kogentna (obvezna) določba ZDR-1, ki terja od delodajalca aktivnost glede uvedbe ukrepov za njeno uresničitev in s tem omejevanje poseganja delodajalca v počitek delavca.
Obveznosti delodajalca v zvezi s pravico do odklopa
- Ureditev pravice do odklopa in ukrepov za njeno uresničitev: Delodajalci so dolžni spoštovati določbe ZDR-1 glede pravice do odklopa, delovnega časa in počitka ter zagotoviti, da delavci niso obremenjeni izven dogovorjenega delovnega časa. Iz tega izhaja, da morajo delodajalci sprejeti konkretne ukrepe za uresničitev te pravice. Saj zakon predvideva urejanje pravice do odklopa v kolektivnih pogodbah, mora delodajalec biti pozoren, da pri urejanju pravice do odklopa na ravni podjetja upošteva veljavne in zanj zavezujoče kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti. Ukrepe za uresničevanje pravice do odklopa lahko v internih aktih uredi zgolj ugodneje kot je že morebiti urejena v zanj zavezujočih kolektivnih pogodbah.
- Ta materija mora biti urejena v:
- kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti;
- v kolikor pogodbe na ravni dejavnosti za določeno dejavnost ni ali te materije ne ureja, se ta uredi v kolektivni pogodbi na ravni delodajalca;
- v kolikor pri delodajalcu ni , mora delodajalec materijo urediti v internih aktih in o ureditvi pred uveljavitvijo ukrepov obvestiti delavce.
- Dokazno breme v primeru sporov:
Implementacija pravice do odklopa v praksi
Za uspešno implementacijo pravice do odklopa morajo delodajalci sprejeti ustrezne ukrepe in vključiti določbe o odklopu v svoje interne akte. Tukaj je nekaj korakov, ki jih lahko delodajalci sprejmejo:
- Jasno določene smernice: Delodajalci morajo v svojih internih aktih jasno določiti pravico do odklopa. To vključuje opredelitev obdobij, ko delavci niso dolžni odgovarjati na službene klice, e-pošto ali druga delovna sporočila.
- Omejevanje komunikacije izven delovnega časa: Uvedba tehnologij ali politik, ki preprečujejo pošiljanje in prejemanje službenih sporočil izven delovnega časa. To lahko vključuje samodejno preusmeritev e-pošte izven delovnega časa ali omejevanje dostopa do službenih sistemov.
- Izobraževanje zaposlenih in vodstva: Pomembno je, da so vsi zaposleni, vključno z vodstvom, seznanjeni z novimi smernicami in pomenom pravice do odklopa. Redno izobraževanje in delavnice lahko pomagajo pri ozaveščanju o pomembnosti te pravice.
- Podpora za duševno zdravje: Delodajalci naj zagotovijo podporo za duševno zdravje zaposlenih, kot so svetovanje, programi za zmanjševanje stresa in spodbujanje zdravega življenjskega sloga.
Zaključek
Pravica do odklopa je ključnega pomena za zaščito duševnega in fizičnega zdravja delavcev v sodobnem digitalnem svetu. ZDR-1 delodajalcem nalaga obveznost, da uredijo pravico do odklopa ter ukrepe za njeno uresničitev v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, če ne, v kolektivni pogodbi na ravni podjetja in če pri delodajalcu ni sindikata, v internih aktih delodajalca. Ustrezna ureditev te pravice je pomembna za ohranjanje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem ter za preprečevanje izgorelosti in stresa, kar dolgoročno prispeva k boljši produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih.