Čas branja: 3 min
Delo na domu – nova realnost ali začasna rešitev?
Čeprav je delo na domu kot oblika zaposlitve določena z Zakonom o delovnih razmerjih že kar nekaj časa, pa tej obliki ni bilo posvečeno kaj preveč pozornosti. Vse do marca 2020, ko je bila razglašena epidemija COVID-19, slovensko gospodarstvo pa se je bolj kot ne, in kolikor je bilo to seveda mogoče, preobrazilo v ˝delovanje od doma˝.
Začetne težave, ki so jih spremljali tako tehnološki kot organizacijski kot tudi ekipni izzivi, so se spremenili v novo rutino in delo na domu postavili na prvo mesto, saj je omogočala nadaljevanje dela in hkrati vzdrževanje predpisane karantene. Življenje se je torej preselilo na ˝online˝, kamor so se selili sestanki pa tudi konference, predavanja in drugi dogodki. Sedaj pa smo priča obratnemu procesu; preklic epidemije s 15.5. je sprožil proces vračanja delavcev na delovna mesta in hkrati postavil naslednje vprašanje:
Pa se bo res vse vrnilo v staro delovno rutino?
Mnoga podjetja, so tekom trajanja tega nenavadnega obdobja namreč ugotovila, da delo na domu njihove zaposlene motivira in jim olajšuje usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti – posledično pa so njihovi delavci produktivnejši in bolj motivirani za delo.
Pri nas smo že pisali o fleksibilnosti delovnih razmerij in koristih, ki jih takšna delovna razmerja lahko prinesejo podjetju. Prispevek si lahko preberete tukaj: https://consilium.si/covid-in-delovna-razmerja/. V tem prispevku pa se bomo posvetili delu na domu, kot najbolj tipični obliki fleksibilnosti delovnih razmerij.
O delu na domu
Delo na domu je oblika zaposlitve, katere pogoje opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih in je podrobneje opredeljena s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Kadar govorimo o delu na domu torej ne govorimo o delu na domu, do katerega je prišlo zaradi določenih izrednih razmer kot je bila npr. epidemija COVID- 19.
Takšno delo na domu je bilo odrejeno s strani delodajalcev in je šlo za spremembo kraja opravljanja dela zaradi izrednih okoliščin.
Kako torej pravilno vzpostaviti delo na domu?
Pri vzpostavitvi dela na domu se moramo posvetiti tako vsebinskim kot procesnim vprašanjem; pri prvih ločimo predvsem štiri sklope in sicer:
- delovni čas,
- varstvo in zdravje pri delu,
- delovna sredstva in
- varstvo osebnih podatkov.
Pri procesnih vprašanjih pa se posvetimo naslednjim aspektom: določitev kriterijev za odobritev dela na domu,
- predhodni pregled prostorov,
- proces vzpostavitve in
- nadzor nad opravljanjem dela.
Procesna vprašanja
Preden se lotite vzpostavitve dela na domu, je potrebno jasno in temeljito določiti kriterije, pod katerimi bo delavcem dovoljeno opravljati delo na domu. Pri določitvi kriterijev bodite pazljivi, da ste objektivni in transparentni, saj ste dolžni zagotavljati enakopravnost delavcev. Prav tako je potrebno jasno in podrobno opredeliti zahteve, ki jih mora izpolnjevati prostor, kjer bo delavec opravljal delo.
Da bo opredelitev dela na domu karseda jasna in transparentna priporočamo, da vzpostavite pravilnik za delo na domu, kjer opredelite tako procesna kot vsebinska vprašanja. Če boste pravilnik vzpostavili kot interni akt delodajalca, bo zavezoval vaše delavce k spoštovanju. Nikar pa ne pozabite, da morajo biti delavci s temi akti seznanjeni, prav tako jim mora biti omogočeno, da si akte pogledajo, kadar želijo.
Ko ste določili kriterije za odobritev dela na domu in specifikacije prostora, je na vrsti opredelitev procesa vzpostavitve. Del tega procesa je določen z delovnopravno zakonodajo, ki od delodajalca zahteva prehoden pregled prostorov s strani varnostnega inženirja in obvestilo Inšpektoratu za delo.
Kot že omenjeno je potrebno pri delu na domu zagotoviti novo pogodbo o zaposlitvi, ne glede na to ali delo na domu vzpostavljate za že zaposlenega delavca.
Ko ste torej pokrili vse zgoraj naštete procesne aspekte, vam ostane le še zagotavljanje ustreznega nadzora nad opravljanjem dela na domu. Kot delodajalec ste dolžni zagotavljati varno delovno okolje za delavca, ne glede na to kje delo opravlja. Posledično je tudi pri delu na domu potrebno izvajati ustrezen nadzor, ki ga delodajalec podrobneje opredeli v pravilniku o delu na domu.
Vsebinska vprašanja
Delo na domu zajema kar nekaj vsebinskih vprašanj, pri čemer je nedvomno prvo prav opredelitev delovnega časa. Ker gre za delo na domu se lahko delavec in delodajalec bolj fleksibilno pogovarjata o delovnem času; pomembno pa je, da določita kakšno bo razmerje med delom na domu in delom v poslovnih prostorih delodajalca ter kakšen bo delovnik delavca, ki opravlja delo na domu. Podrobna določitev delovnega časa naj bo vedno opredeljena v pogodbi o zaposlitvi, medtem ko so lahko splošna pravila našteta tudi v pravilniku o delu na domu.
Naslednji aspekt, varstvo in zdravje pri delu, je tesno povezan s procesnimi vprašanji. Da bi zadostili zahtevam po varnem delovnem mestu, je torej najpomembneje, da prostor z delavcem uredite tako da bo ustrezal zahtevam zakonodaje in boste uspešno prestali pregled pri varnostnem inženirju. Ne pozabite pa tudi na druge aspekte dela na domu, kot so npr. navodila za varno delo in posodobitev delovnih sredstev in opreme.
Opredelitev delovnih sredstev in opreme pa nas pripelje do naslednjega vsebinskega sklopa. Delodajalec in delavec se morata namreč dogovoriti kdo bo zagotavljal sredstva, ki jih delavec uporablja pri svojem delu. Delodajalcem sta na voljo dve možnosti: plačilo nadomestila za uporabo delavčevih sredstev in zagotovitev delovnih sredstev. Pomembno pa je, da lahko delavec in delodajalec uporabita oba koncepta, dokler jasno opredelita kateri zagotavlja kaj in za katera sredstva se plačuje nadomestilo. Slednje bo ponavadi dogovorjeno za infrastrukturo, kot je npr. elektrika, delodajalec pa se ponavadi odloči za zagotovitev delovnih sredstev, kot je npr. računalnik.
Zadnje, a nikakor ne manj pomembno pa je varstvo osebnih podatkov. Pri delu na domu namreč neizogibno pride do iznosa osebnih podatkov iz poslovnih prostorov delodajalca, s tem pa tudi do povečanega tveganja za vdore, razkritja, poškodovanje in uničenje osebnih podatkov. Ključno je, da delodajalec ustrezno opredeli varnostne ukrepe, ki naj jih delavec spoštuje pri opravljanju delo na domu. Te ukrepe lahko delodajalec opredeli znotraj pravilnika o varstvu osebnih podatkov. Priporočljivi so predvsem: kriptiranje, prepoved lokalizacije podatkov in prepoved hrambe podatkov v fizični obliki. Seveda pa je potrebno varstvo podatkov ustrezno prilagoditi politiki, ki velja v podjetju ter tudi delovnemu mestu, kjer bo prišlo do dela na domu.
Za konec…
Vzpostavitev dela na domu pred delodajalca postavlja tako vsebinske kot procesne izzive, vendar pa je učinek vzpostavitve dela na domu vreden dela. Pogosto podjetja, ki so vzpostavila takšno obliko dela beležijo višjo motiviranost in učinkovitost delavcev, saj si delavci na ta način lažje organizirajo življenje in izpolnjujejo družinske obveznosti, kar vodi k dvigu zadovoljstva delavca pa tudi boljšim poslovnim rezultatom delodajalca.
Če ste se pri vzpostavitvi dela na domu znašli pred izzivi, ali pa niste prepričani kako se izziva sploh lotiti, vas vabimo k ogledu našega online programa Zaženite delovno energijo v podjetju, ki smo ga ustvarili z našim partnerjem Bizinaizi: poleg pojasnil vsebinskih in procesnih vprašanj dela na domu, boste dobili tudi pripomoček za pripravo pravilnika za delo na domu in pripomoček za pripravo pogodbe o zaposlitvi, s katerima bodo procesni in vsebinski izzivi vzpostavitve mačji kašelj! Za še višjo motiviranost in učinkovitost vseh vaših delavcev pa poskrbi naš partner Bizinaizi z nasveti in tehnikami s področja vodenja, organizacije časa in povečanja produktivnosti.