Povzetek:
Novi Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju: ZVPot-1) oži pravice potrošnikov glede izbire jamčevalnega zahtevka v primeru neskladnosti blaga. Po prejšnjem Zakonu o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju: ZVPot) je lahko potrošnik prosto izbiral, katerega izmed zahtevkov (popravilo blaga, nadomestil z novim blagom, sorazmerno vračilo kupnine, vračilo kupnine v celoti) bo uveljavljal. Po novem ZVPot-1 pa mora potrošnik najprej zahtevati 1. vzpostavitev skladnosti blaga (potrošnik se lahko odloči, ali želi, da se blago popravi ali da se nadomesti z novim ustreznim blagom, razen če je izbrano a) nemogoče ali bi b) terjalo nesorazmerne stroške oziroma napor s strani prodajalca) in šele, v kolikor prodajalec tega a) ne izpolni v roku 30-ih oziroma največ 45-ih dni, b) izjavi, da ne bo izpolnil, oziroma je to jasno razvidno, c) neskladnost kljub naporom ni odpravljena ali d) je neskladnost tako resna, da opravičuje takojšnje zahtevanje znižanja kupnine ali odstopa od pogodbe, lahko potrošnik zahteva 2. znižanje kupnine v sorazmerju z neskladnostjo ali odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska.
Že nekaj let je od sprejema novega evropsko prepojenega ZVPot-1. Podjetja, ki se ukvarjajo s potrošniško prodajo (B2C), pa še vedno ne vedo, katere pravice in obveznosti jim ta prinaša. Čeprav gre za zakon namenjen varstvu potrošnikov, pa le ta na nekaterih mestih oži pravice prav potrošnikom. Ena izmed tovrstnih novosti je tudi nadomestitev stvarne napake z jamstvom za skladnost.
Kaj je stvarna napaka?
Stvarna napaka je po prejšnjem (zdaj neveljavnem) ZVPot:
- če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet;
- če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana;
- če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane;
- če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.
Pri tem se primernost blaga za normalno rabo presoja glede na običajno blago enake vrste in ob upoštevanju kakršnihkoli prodajalčevih izjav o značilnostih blaga, ki jih je dal prodajalec ali proizvajalec zlasti z oglaševanjem, predstavitvijo izdelka ali navedbami na blagu samem.
Za odgovornost za stvarne napake pa zakon napotuje na podredno rabo pravil Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ).
Zakon nadalje daje potrošniku dvo(2)mesečni subjektivni (od odkritja napake) rok za uveljavljanje pravic iz stvarne napake ter dvo(2)letni objektivni rok, kar pomeni, če se napaka ne pokaže po preteku dveh let, prodajalec zanjo ne odgovarja.
Ob pravočasnem in pravilnem uveljavljanju pravic iz naslova stvarne napake ima potrošnik naslednje zahtevke, pri čemer zahtevek, ki ga želi uveljavljati, izbere poljubno. Potrošnik lahko od prodajalce zahteva, da:
- odpravi napako na blagu ali
- vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako ali
- blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom ali
- vrne plačani znesek.
V vsakem primeru ima potrošnik tudi pravico, da od prodajalca zahteva povrnitev škode, zlasti pa povračilo stroškov materiala, nadomestnih delov, dela, prenosa in prevoza izdelkov, ki nastanejo zaradi izpolnitve obveznosti iz naslova uveljavljanja pravic stvarne napake.
Navedene pravice potrošnika ugasnejo s potekom dveh let od dneva, ko je o stvarni napaki obvestil prodajalca.
Kaj je jamstvo za skladnost blaga?
Ena ključnih novosti novega ZVPot-1 je prav uvedba instituta obveznega jamstva za skladnost blaga, ki nadomešča institut stvarne napake, saj se vsebinsko v večji meri prekrivata.
Zakon tako uvaja subjektivno in objektivno skladnost blaga, ki ju definira kot:
Blago je subjektivno skladno s prodajno pogodbo zlasti, kadar:
- ustreza opisu, vrsti, količini in kakovosti ter ima funkcionalnost, združljivost, interoperabilnost in druge lastnosti, kot je zahtevano v prodajni pogodbi;
- je primerno za poseben namen, za katerega ga potrošnik potrebuje in s katerim je potrošnik seznanil prodajalca najpozneje ob sklenitvi prodajne pogodbe, prodajalec pa je s tem soglašal;
- je dobavljeno skupaj z vsemi dodatki in navodili, vključno z navodili za namestitev, kot je določeno v prodajni pogodbi, ter
- je posodobljeno, kot je določeno v prodajni pogodbi.
Da bi bilo blago objektivno skladno, mora:
- ustrezati namenom, za katere se običajno uporablja blago iste vrste, pri čemer je treba, kadar je to primerno, upoštevati druge predpise, tehnične standarde ali v primeru neobstoja takih tehničnih standardov panožne kodekse ravnanja, ki se uporabljajo za posamezni sektor;
- biti take kakovosti in ustrezati opisu vzorca ali modela, ki ju je prodajalec dal na razpolago potrošniku pred sklenitvijo prodajne pogodbe, kadar je to primerno;
- biti dobavljeno skupaj s takimi dodatki, vključno z embalažo, navodili za namestitev ali drugimi navodili, za katere lahko potrošnik razumno pričakuje, da jih bo prejel, kadar je to primerno, in
- biti take količine ter imeti značilnosti in druge lastnosti, vključno v zvezi s trajnostjo, funkcionalnostjo, združljivostjo in varnostjo, kot je običajno za blago iste vrste in ki jih potrošnik lahko razumno pričakuje glede na naravo blaga in ob upoštevanju kakršne koli javne izjave, podane pri oglaševanju ali označevanju s strani ali v imenu prodajalca ali drugih oseb v predhodnih členih pogodbene verige, vključno s proizvajalcem, razen če prodajalec dokaže, da:
- za javno izjavo ni vedel in od njega ni mogoče razumno pričakovati, da bi zanjo vedel,
- je bila javna izjava do sklenitve prodajne pogodbe popravljena na enak ali primerljiv način, kot je bila podana, ali
- javna izjava ni mogla vplivati na odločitev za nakup blaga.
Da bi bilo blago skladno mora biti tako subjektivno kot tudi objektivno skladno.
Zakon tudi podrobneje ureja skladnost blaga z digitalnim elementom, kar pa presega predmetno materijo tega članka.
Prodajalec se lahko razbremeni jamstvu za objektivno neskladnost blaga za posamezno lastnost, v kolikor je prodajalec potrošnika pred sklenitvijo prodajne pogodbe o tovrstnem odstopanju posebej obvestil, potrošnik pa je tovrstno odstopanje izrecno in ločeno sprejel.
ZVPot-1 enako kot ZVPot potrošniku zagotavlja objektivni dvo(2)letni jamčevalni rok, ukinja pa subjektivni dvo(2)mesečni rok prejšnjega ZVPot.
Ključna novost ZVPot-1 pa je kaskadno uveljavljanje zahtevkov v zvezi z jamstvom za skladnost.
Po novem mora potrošnik v primeru neskladnosti blaga, o kateri je obvestil prodajalca, najprej od prodajalca zahtevati:
- brezplačno vzpostavitev skladnosti blaga.
Potrošnik lahko od prodajalca zahteva, da v razumnem roku od obvestila o neskladnosti, ki ni daljši od 30 dni, brezplačno vzpostavi skladnost blaga brez znatnih nevšečnosti za potrošnika. Rok 30 dni se lahko podaljša na najkrajši čas, ki je potreben za dokončanje popravila ali zamenjave, vendar za največ 15 dni, torej skupaj 45 dni od prejema obvestila. O številu dni za podaljšanje roka in razlogih za njegovo podaljšanje prodajalec obvesti potrošnika pred potekom 30-dnevnega roka.
Pri zahtevku za brezplačno vzpostavitev skladnosti prodajalec nosi plačilo potrebnih stroškov, ki nastanejo pri vzpostavitvi skladnosti blaga, zlasti stroške pošiljanja, prevoza, dela in/ali materiala.
Potrošnik lahko poljubno izbere med popravilom blaga in zamenjavo blaga z novim brezhibnim blagom, razen če:
- je izpolnitev izbranega jamčevalnega zahtevka nemogoča;
- je izpolnitev izbranega jamčevalnega zahtevka predstavlja nesorazmerne stroške za prodajalca v primerjavi z drugim jamčevalnim zahtevkom ob upoštevanju vseh okoliščin. Pri tem se upošteva zlasti vrednost, ki bi jo imelo blago, če ne bi bilo neskladno, pomen neskladnosti in možnost, da bi se potrošniku brez znatnih nevšečnosti zagotovil drug jamčevalni zahtevek.
Prodajalec lahko zavrne potrošnikov jamčevalni zahtevek za vzpostavitev skladnosti blaga:
- če popravilo in zamenjava nista mogoča;
- če bi mu ob upoštevanju vseh okoliščin vzpostavitev skladnosti povzročila nesorazmerne stroške.
Kadar je za vzpostavitev skladnosti potrebno popravilo ali zamenjava blaga, mora potrošnik blago dati na voljo prodajalcu, in sicer na stroške prodajalca. Kadar je treba blago, ki je bilo nameščeno v skladu z njegovo naravo in namenom, preden se je pokazala neskladnost, za namene popravila ali zamenjave blaga odstraniti, obveznost popravila ali zamenjave blaga vključuje tudi odstranitev neskladnega blaga in namestitev nadomestnega ali popravljenega blaga oziroma kritje stroškov te odstranitve in nove namestitve.
Potrošniku ni treba plačati za običajno uporabo zamenjanega blaga v obdobju pred zamenjavo. Potrošnik pa lahko zadrži plačilo preostale kupnine ali dela preostale kupnine, dokler prodajalec ne izpolni svoje obveznosti. Potrošnik mora o svoji odločitvi obvestiti prodajalca z izjavo.
Potrošnik ima v zvezi z uveljavljanjem jamčevalnega zahtevka tudi odškodninski zahtevek do prodajalca, v katerem lahko zahteva povračilo stroškov nadomestnih delov, materiala, dela, prenosa in prevoza blaga.
- znižanje kupnine v sorazmerju z neskladnostjo ali odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska.
Ta jamčevalni zahtevek lahko potrošnik uveljavlja, če:
- prodajalec ni popravil ali zamenjal blaga ali, kadar je to ustrezno, ni končal popravila ali izvedel zamenjave blaga v skladu s pravili ZVPot-1 oziroma je zavrnil potrošnikov jamčevalni zahtevek za vzpostavitev skladnosti blaga;
- neskladnost obstaja, čeprav je prodajalec poskušal vzpostaviti skladnost;
- narava neskladnosti je tako resna, da upravičuje takojšnje sorazmerno znižanje kupnine ali odstop od prodajne pogodbe;
- prodajalec je izjavil ali pa je iz okoliščin očitno, da prodajalec ne bo vzpostavil skladnosti blaga v razumnem roku ali brez znatnih nevšečnosti za potrošnika.
Kadar se neskladnost nanaša le na del dobavljenega blaga in obstaja razlog za odstop od prodajne pogodbe, lahko potrošnik odstopi od prodajne pogodbe v zvezi s tem blagom in katerimkoli drugim blagom, ki ga je pridobil skupaj z neskladnim blagom, če od potrošnika ni mogoče razumno pričakovati, da bo obdržal le blago, ki je skladno.
Kako jamstvo za skladnost oži pravice potrošnikov?
Novi ZVPot-1 oži pravice potrošnikov in s tem daje več pravic prodajalcem prav z vzpostavitvijo sistema kaskadnega uveljavljanja zahtevkov za neskladnost blaga (prej stvarno napako). Za prodajalce to pomeni dodatna pravice, saj otežuje potrošnikom takojšen odstop od pogodbe in zahtevo za vračilo kupnine.
Nadaljnji koraki
V svetu, kjer je zakonodaje vse več in se vse bolj nagiba k večanju pravic posameznikov bodisi so to potrošniki bodisi delavci, na drugi strani pa nalaga vedno več obveznosti podjetnikom in podjetjem, je ključno, da imate pravo pravno podporo – poslovne partnerje, ki vas razumejo, razumejo vaš posel in razumejo vaše tegobe. V kolikor želite zagotoviti skladnost delovanja vašega podjetja ter čim večjo varnost svojemu poslu, smo pravi naslov za vas. Kontaktirajte nas!