Blog

Kaj nas je naučila COVID-19? – O varstvu osebnih podatkov in zasebnosti

Čas branja: 2 min

Kako stopiti na žogo?

COVID-19 kot prva epidemija našega časa je dodobra obrnila na glavo marsikateri poslovni svet in iztirila mnogotere poslovne načrte, strategije in taktike. Tukaj se bomo posvetili ukrepom, ki so jih države, posledično pa seveda tudi podjetja in organizacije uporabile, da bi pridobile nadzor in zaustavile širjenje COVID-19 – po domače povedano, stopile na COVID-19 žogo.

 

Navodila za organizacije za zajezitev pandemije

Da bi torej zajezili pandemijo, so bila (med drugim) sprejeta tudi navodila za organizacije, ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) – navodila so dostopna tukaj. V teh navodilih najdemo tudi napotke kako ravnati, če pride do potrjene okužbe s COVID-19 v delovni organizaciji.

Napotke kratko povzemamo tukaj:

  • Delavec, ki mu je bila potrjena okužba (oz. je bil v stiku s potrjeno okuženo osebo, npr. družinski član) naj o tem čimprej obvesti delodajalca,
  • Sodelavci, ki so bili v stiku z obolelim delavcem, pa naj 14 dni opazujejo svoje zdravstvene stanje, zaradi morebitne okužbe.

 

Kje stopi v igro varstvo osebnih podatkov?

Consilium novicaDa bi se ravnali skladno z zgornjimi navodili, je nedvomno potrebno poskrbeti, da se ustrezno obvesti sodelavce obolelega delavca oz. delavca., katerega bližnji je obolel za COVID-19.  Ravno na tej točki pa je potrebno vzeti v obzir varstvo osebnih podatkov.

Podatki o zdravstvenem stanju posameznika, se namreč štejejo za posebne vrste osebnih podatov, kar pomeni, da je pri obdelavi takšnih osebnih podatkov potrebno posebno pozronost nameniti načinu obdelave, še posebej kadar gre za razkritje teh podatkov tretjim osebam.

Nikakor nismo mnenja, da drugih delavcev ni potrebno obvestiti o možnosti okužbe s COVID-19, če so bili v stiku z obolelim delavcem; potrebno je le upoštevati, da se takšna informacija razkrije diskretno, obzirno in na način, da preprečimo morebitne kršitve varstva zasebnosti obolelega delavca. Delaodajalci naj delavce opozorijo tudi na prepoved razkritja teh informacij izven kroga oseb, ki jim je informacijo potrebno razkriti, da se zagotovi varnost dela v organizaciji.

Zagotovo lahko kot neprimerno označimo objavo seznama delavcev, ki so oboleli na oglasni deski podjetja s pozivom, da naj se delavci, ki so bili v stiku z obolelimi delavci zglasijo pri nadrejenih za nadaljnja navodila.

Kot primeren pristop pa lahko označimo, da se o primeru obolelega obvesti vodje posameznih oddelkov, ki znotraj svojega oddelka identificirajo in seznanijo posameznike, ki bi lahko bili ogroženi.

Ko sledimo začasnim ukrepom in delamo vse, kar je v naši mooči, da bi zajezili pandemijo, je vseeno potrebno imeti v mislih zaščito posaemznikov, ki so oboleli; nedvomno gredo čez težke čase in imajo vso pravico, da svoje zdravstveno stanje (kolikor je to mogoče) ohranijo zasebno.

Kako pomembno je vartvo osebnih podatkov, smo nedvomno spoznali v času te pandemije, ko je bila na preizkušnji ohranitev zasebnosti ogroženih posameznikov.

Na nas pa je, da naučeno prenesemo v življenje po COVID-19.